Rečeno, storjeno. Kratek posvet iniciativnega odbora, pa akcija. Poslati in raznositi vabila in počakati odziv. Od 33 učencev 1. razreda je udeležbo potrdilo 20 fantov in deklet, seveda vsi z boljšimi polovicami. Poudariti je treba, da smo razen Franca Hribovška, še vsi živi. Od tega nas živi v naši KS kar 17. Dve sošolki pa sta, Vera v Kanadi, Milka pa v Avstraliji. Od Vere smo celo prejeli lepo pozdravno elektronsko sporočilo, ki smo ga prebrali. Obe sta se na vabilo odzvali ter se opravičili. Izostanek smo, čeprav neradi opravičili. Saj navsezadnje je prišla še sošolka iz Štajerske.

In se je začelo! Zdajšnja upravnica šole učiteljica Iva Bajde nas je lepo pozdravila, nam  malo osvežila spomin, opisala zdajšnje čase v šoli in nam povedala nekaj zanimivosti iz zgodovine šole. Po kratkem uvodu je, kot vedno zadnji, prišel k pouku naš Danilo, oblečen v šolarčka ter nam zapel pesmico. Namreč, zelo je bil nadarjen za to dejavnost.

Skupaj s pravo tovarišico sta nama uprizorila prihod prvošolčka k pouku. Zelo smo se nasmejali. Kako tudi ne, saj je Danilo velik del svojega življenja posvetil prav delu v domačem Kulturnem društvu Tuhinj.

Sledilo je predvajanje slik ter filmov s srečanj iz let 1992 ter 1997. Kar verjeti nismo mogli, da se skoraj nismo nič postarali! Na koncu še gasilska slika, domača pesem ter povabilo na pogovor o starih časih k Mežnarju. Na stopnicah še pozdrav: tako nekako smo se zapomnili: ZA dobro vino h Mežnarju naprej! Tam pa nas že čaka ansambel Jast pa Midva, dobra jedača in ne slaba pijača. Dobra volja se je širila veliko hitreje kot prašičja gripa! Mimogrede je bila ura štiri zjutraj! Malo smo se bali iti domov, ker nekateri starši pač ne razumejo »pručku«, da rabijo malo daljšo zabavo.

Še malo suhoparnih podatkov: lahko se pohvalimo, da smo bili in smo še ena izmed uspešnejših povojnih generacij. Iz naših vrst so zrasli dobri kmečki gospodarji, uspešni obrtniki, poslovneži, inženirji, dobri mojstri, od šoferjev, slikopleskarjev, lesarjev, vodovodarjev, trgovk in trgovcev, šivankaric, zobozdravnic, kuharic, livarjev, tudi čisto »tapravo tršico« imamo med sabo, pa še ravnateljica je. Med nami sta celo dva bivša župana, seveda krajevna. Eden še iz za časa Jugoslavije. Naše sledi se poznajo tako na kulturnem, športnem, gasilskem ter praktično v vseh porah življenja v KS. Udarniških akcij je bilo ogromno število. Prirejali smo celo vaške olimpijade, gradili športna igrišča, se udeleževali vseh pomembnih srečanj ob raznih proslavah in še in še,…Veliko število je tudi veteranov v boju za samostojno Slovenijo. In ne nazadnje smo že v velikem številu pri tistih, ki čakajo poštarja tam okoli prvega. In kar škoda, da poštar zvoni samo enkrat (na mesec).

Na koncu bi povedal še to, da smo pa res mi zapravili tuhinjsko osemletko. Kajti, ko smo mi zapustili osmi razred, so v Tuhinju ostali samo še štirje razredi. Devetletka ni prav čisto nič novega. Že nas je nekaj, ki smo jo delali že takrat!

Sedaj pa naj bo dovolj. Vsi skupaj pozdravljamo »opozicijo« in jo prisrčno vabimo na naslednje srečanje,ki bo…..

Zapisal: Zdravko Hribernik




Bejžmo, učitelj gre,..



Bomo kar začeli.



Danes ne bom spraševala.



Dirigent Janez.



Dober dan,...



Ja, "zuni" je blat......






Jaz pa tega ne znam...









Ena skupna.












Nadaljevanje srečanja pri Mežnarju.